Datum: 06.07.2019 Avtor: PZDU Gorenjske Savska cesta 34 , 4000 Kranj
V HIŠI ČEZ CESTO Pr' Franč na Miljah domuje 556 punčk
»Umetnost se je roditi, umetnost je ljubiti, umetnost je živeti, umetnost je celo umreti. Umetnost so sončni zahodi, so ptice na nebu, so rože v travi in ribe v vodi. Umetnost je biti poet, umetnost je biti slikar ali kipar, ki vse v kamen ali na platno spravi ter vsem na ogled postavi.«

Umetnost pa je tudi znati in hoteti ohranjati izjemno ljudsko dediščino. Dragica Markun, avtorica verzov o umetnosti, ljubi umetnost in ljubi bogato ljudsko dediščino. To je bil tudi eden od razlogov odprtja njene Hiše čez cesto, v kateri imajo posebno mesto punčke in druge stare igrače pa tudi razno staro kmečko orodje in drugi predmeti.

 

Dragica Markun, upokojena vzgojiteljica in aktivna članica Društva prijateljev mladine Šenčur, pa tudi fotografinja, slikarka in še kaj bi lahko dodali, je vse to dolga leta z ljubeznijo zbirala. Ko pa ji je doma začelo primanjkovati prostora, pa tudi preveč dragoceno je bilo, da bi hranila le zase, temveč je želela to svojo strast deliti z drugimi, se je začela ozirati za primerno hišo, kjer bi vse skupaj postavila na ogled. In jo je tudi našla. Obnovila jo je in jo spremenila v muzej pravih zakladov. Najprej v Šenčurju, od koder se je v letu 2014 preselila k Franč na Milje.

Pa odprimo prelepa stara lesena vrata in poglejmo v Hišo, ki dejansko predstavlja drug svet. Starejšim se ob vstopu vanjo prebudijo spomini na njihovo otroštvo, mladi spoznavajo stvari, ki jih ne poznajo, ki jih še nikoli niso videli.

V prvem prostoru so okrasne (iz porcelana) in igralne punčke, ki izražajo značaj – to je posebna zbirka iz Frankfurta. Potem pridemo v »hišo« s kmečko pečjo in bogkovim kotom ter omizjem, nad katerim bdi »dobri hišni duh«. V tem prostoru je tudi stara omara, v kateri so najstarejše in hkrati najdragocenejše punčke, stare od 70 do 90 let, nekatere celo blizu 100 let. Največ teh punčk je iz UNRRA paketov, ki so jih po 2. svetovni vojni pošiljali iz ZDA in se jih starejši še spomnijo. Potem je izba, kjer je veliko predvsem okrasnih punčk in bambul – italijanskih punčk, ki se jih večina ljudi najbolj spominja, saj je bila takšna punčka nekdaj prav v vsaki hiši, in sicer na postelji, prekriti s pregrinjalom. 

V nekdanji spalnici so predvsem igralne punčke, medvedki, didaktične igrače, razni otroški vozički, celo star gramofon in plošče ter stari fotoaparati, posebej ponosna pa je gospa Dragica na album starih izjemno lepih umetniških fotografij Slovenije.

V shrambi je veliko gospodinjskih pripomočkov od likalnikov na žerjavico, do ovala, v katerem so nekdaj na žerjavici pražili ječmen za kavo, pa železne klešče, ki so jih ženske uporabljale za oblikovanje kodrov, razno posodje, modeli za potice ter pripomočki za pranje od ribežna do perivnika, seveda pa ne manjka niti prtiček, ki je bil nekdaj obvezen okras na steni v kuhinji, na njem pa je bilo napisano kakšno zanimivo sporočilo. Na prtičku v Hiši čez cesto piše: »Kdor o meni slabo sobi, naj v moj dom ne hodi.«

Nekdanji hlev pa se je spremenil v pravo igralnico, nad katero so otroci navdušeni, pogosto pa še bolj kot otroci njihovi očetje, saj so v tem prostoru nadvse zanimive makete. To so makete vlakov, lunaparka, cirkusa, raznih nemških mest ter maketa avtoceste, na kateri otroci lahko dirkajo. Posebnost te makete je več tisoč figuric, ki jo naredijo »živo«.

 

Da bi v Hiši resnično začutili domačnost in duh preteklosti, hkrati pa vse to povezali z današnjim življenjem, so v njej začeli prirejati tudi večere ljudskih pesmi, literarne večere, slikarske kolonije in različne delavnice. Hiša je zaživela, ljudje so jo vzeli za svojo. Prav na večerih ljudskega petja, na katerih obujajo tudi različne stare navade od »rofkanja koruze« do »prebiranja fižola« je nastala skupina Ljudski pevci Hiše čez cesto, ki je vse bolj prepoznavna v slovenskem prostoru ter ohranja in na novo oživlja številne manj znane ljudske pesmi.

 

Hiša čez cesto Pr' Franč na Miljah je nekaj posebnega in s številnimi zanimivostmi vabi na ogled. Obiskovalce gostoljubno sprejme Dragica Markun, oblečena v ljudsko nošo, pozdravi pa jih tudi leseni hišni duhec, ki ji m pričara spomin na davno minule, morda težke, toda lepe čase. In ob njih je tudi sedanjost lepša.

 

Slavica Bučan

 

P. s.: Na fotografiji, katere avtor je Rok Markun, so Ljudski pevci Hiše čez cesto

 




Nazaj
© Zveza društev upokojencev Gorenjske
Galerija | Pravno obvestilo |
Izdelava strani: PLAN e d.o.o.